Iskreno povedano nisem bil nikoli tip človeka, ki bi ga pretirano zanimala tehnologija. Ta mi je bila namreč precej čudna. A moram reči, da se je, ko sem se vpisal na študij, to vse spremenilo. Tam sem naenkrat imel kar nekaj računalniških predmetov, zaradi katerih sem to smer res vzljubil. Zato sem se začel s tem vse bolj ukvarjati tudi doma. Sprva sem računalnik uporabljal predvsem za študijske obveznosti, kasneje pa sem začel raziskovati tudi druge možnosti, ki jih ponuja tehnologija. Hitro sem ugotovil, da mi je všeč predvsem tista ustvarjalna plat, pri kateri lahko nekaj narediš sam in vidiš konkreten rezultat svojega dela. To me je vedno bolj vleklo v raziskovanje novih programov in načinov ustvarjanja.

Doma pa me je nato čisto po naključju začelo zanimati 3d tiskanje, saj sem bil od nekdaj precej kreativen in sem rad ustvarjal razne reči. Ta veščina mi je omogočila, da sem lahko svoje ideje spravil v realnost oziroma v fizične predmete. Tukaj pa sem hitro naletel na 3d modeliranje. To je bilo pomembno, ker mi je omogočalo, da sem modele delal kar sam. Na začetku je bilo vse skupaj precej zahtevno, saj je bilo treba razumeti osnovne principe oblikovanja in delovanja programov. A prav ta proces učenja mi je bil zanimiv, saj sem z vsakim novim modelom videl napredek in dobil dodatno motivacijo za nadaljevanje.

Tako sem skozi čas le osvojil 3d modeliranje, kar mi je res dalo proste roke, ki sem si jih želel. Vedno sem lahko uporabil 3d modeliranje, ustvaril model, ki sem si ga zamislil, ga nekoliko prilagodil in nato spravil v fizično obliko s pomočjo tiskalnika. Najbolj me je navdušilo to, da ideja ni več ostala samo v glavi ali na zaslonu, temveč je postala dejanski predmet. Danes je to moj hobi, ki me sprošča in hkrati spodbuja k razmišljanju ter ustvarjanju novih stvari. Prav zaradi tega vem, da bo 3d modeliranje še dolgo ostalo del mojega vsakdana.…