Nekega dne je sin prišel iz šole in povedal, da bodo imeli v šoli ob koncu leta obdarovanje ter da mora vsak prispevati kakšno darilo. Darilo naj bi bilo nekaj preprostega in narejeno doma. Vprašala sem ga, ali misli, da bi bilo bolje pripraviti kakšno sladico, morda bi lahko sestavila kakšno verižico.

Potem je sin rekel, da bi naredil naravno milo, ker smo to že enkrat izdelali. Spomnila sem ga, da se mora naravno milo na koncu še dolgo sušiti in nisem vedela, ali bomo imeli dovolj časa. Do obdarovanja je bilo še nekaj več kot mesec dni, torej ravno prav, da ga naredimo, če se takoj lotiva izdelave. Pogledala sem, ali imamo še kaj sestavin doma od zadnjič, in ugotovila, da morava kupiti samo še nekaj malenkosti. Naredila sva načrt, da bova za konec tedna izdelovala naravno milo, da bo pravočasno pripravljeno za darila. In tako sva ob koncu tedna začela s pripravo. Pripravila sva vse potrebno: naravne maščobe (kokosovo maslo, olivno olje in karitejevo maslo), natrijev hidroksid za saponifikacijo ter nekaj dodatkov za videz, barvo in vonj. Preden sva začela, sva si še enkrat prebrala navodila in se lotila postopka. Najprej sva v vodni kopeli stopila olja in masla, posebej pa pripravila raztopino NaOH z ustrezno zaščito. Nato sva vse zmešala in mešala, dokler nisva dobila lepe, gladke in zgoščene mase. Sledilo je dodajanje sestavin, zaradi katerih so bila mila različna in posebna. V neko zmes sva dodala eterično olje pomaranče, v drugo sivko, vrtnico in vanilijo. Za lepši videz sva uporabila cvetove ognjiča, vrtnice in sivke. Ko sva vse lepo zmešala, sva zmes vlila v kalupe; nekateri so bili v obliki cvetov, preostalo pa sva zlila v pravokoten model, iz katerega je potem potrebno milo narezati na kose.

Maso sva pustila en dan, da se strdi, nato pa mila še nekaj tednov, da se dodobra osušijo. Mila so bila narejena pravočasno in sin jih je zelo ponosno odnesel v šolo.