Ker moje delo poteka od doma in si čas razporejam sama, sem se odločila, da si moram narediti delovni plan in se tega tudi držati. Čeprav izgleda, da imam časa na pretek, temu ni tako. Moj dan je pester. Ker imam malo časa zase, sem se odločila, da bo moja prva jutranja kava pri starših, ko pridem iz jutranjega sprehoda. Moji starši živijo le 10 min stran od nas, vednar so vsako jutro pričakovali, da pri njih spijem kavico. Ker pa je to mene začelo motiti, sem se odločila, da najprej naredim nekaj zase in se potem pri njih ustavim in spijem kavo. Tako sem se odločila, da bom vsako jutro šla na sprehod in na ta način poskrbela zase.

Velikokrat se mi zgodi, ker delam od doma, da vsi od mene pričakujejo, da bom imela čas. Tako večina časa posvetim drugim, nase pa pozabim. Tako sem dobro premislila, kako bom organizirala svoj dan in to tudi povedala. Moji starši niso bili ravno zadovoljni, ko sem jim povedala, da bo jutranja kava pri njih kratka, ker moram delati. Oni so pričakovali, da bom pri njih spila kavo in potem še kaj naredila, ker imam čas. To je bila nova realnost, ki sem jo njim predstavila, kajti šele potem, ko sem vse to povedala, sem videla, kako zelo me je to bremenilo. 

Ta občutek, da so vsi od mene nekaj pričakovali, ker imam čas, me je dušil. Sedaj sem srečna, ko sem končno povedala, kako in kaj. Včasih se zgodi, da jutranja kava pri starših odpade, to pa samo zato, ker si jo zaželim spiti sama. Malo je potrebno, da je človek lahko srečnejši in če je to samo jutranja kava v miru ob branju knjige, je to najmanj kar lahko naredimo zase. Poslušajte svoje telo, kajti vedno bo prvo, ki vam bo povedalo kaj si želi. 

Ali je to jutranja kava v moji kuhinji ali pa pri starših, pa je odvisno od mojega počutja. …