Svoje otroštvo sem preživela v bližini gora, tako so gore še sedaj v mojem srcu. Za dopust sem si tako želela, da si poiščem nepremičnine na obrobju gora. Iskala sem manjšo hišo ali vikend, ki bi bila postavljena bolj na samem.

Oglaševali so razne nepremičnine, ki pa so mi bile nekoliko preobsežne kvadrature. Tudi cenovno so bile za moj proračun preveč. Poklicala sem prijatelja, ki dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo in najemom nepremičnin. Predlagal mi je najprej najem, vendar sem si tako želela, da bi lahko izbirala nepremičnine, ko so bile na prodaj. Želela sem si svoj viked opremiti tako, da bo imel pridih domačnosti in bo izžareval mojo osebnost. Na koncu sem izbrala majhno leseno hiško tik ob vzpetini na visok vrh naših gora na severni strani Alp. Komaj sem čakala, da se odpeljem tja in začnem z urejanjem. Potrebno je bilo nekaj popravkov strehe, ki je na določenih delih puščala. Na sveže sem prebarvala les. Imela sem tudi nekaj ozemlja okoli hiške, zato sem se lotila tudi košnje in urejanja nepremičnine in njene okolice. V notranjosti sem si najprej namestila ležišče, na začetku je bila to kar vzmetnica na tleh. Pomembno mi je bilo, da lahko prespim. Hiša je imela tudi manjšo peč na drva, tako da me ni zeblo. Vsak prosti čas sem komaj čakala, da se odpeljem v svoj nov vikend in začnem z urejanjem. Gore so tokrat malo počakale, medtem pa sem jih vseeno z veseljem opazovala ob čudovitih sončnih vzhodih.

Hvaležna sem bila prijatelju, ki dela v podjetju, kjer prodajajo nepremičnine, da mi je našel to prelepo hiško. Ko sem vse opremila in uredila še dodatna ležišča, sem povabila svoje prijatelje na obisk. Zjutraj smo se odpravili v bližnje gore, potem pa smo zvečer ob ognju in kitari peli stare slovenske pesmi in uživali v domače pripravljeni hrani.…